Še 200,00 € do brezplačne dostave!

JABLANOVA PEPELOVKA

 

jablanova_pepelovkaNajbolj pogosta je na listih jablane in hruške. Seveda pa je škoda, ki jo povzroča na jablani, večja kot na hruški. Napad pepelovke je odvisen od klimatskih pogojev in občutljivosti kultivarja.
Biologija: Na listih se gliva pojavi kot belo siva prevleka, ki postopoma prekri­je ves list. Okuženi listi so ožji in nagubani. Prav tako gliva okuži poganjke in rozete. Le pa so okuženi cvetovi, le-ti niso plodni. Na okuženih plodovih se ob hudem napadu pojavlja rjasta prevleka.
Micelij prezimi v spečih brstih, ki jih lahko opazimo že med zimsko rezjo, saj imajo bolj razprte luskoliste in so bolj motni. Micelij spomladi razvije konidije, ki omogočijo zgodnje primarne okužbe na mladih listih (ko so listi stari nekaj dni se ne okužijo več).
Ko konidij kali, hifa preraste listno površino. Gliva izčrpava liste, ki porjavijo, se od roba začnejo sušiti in starejši kmalu odpade­jo. Iz primarno okuženih poganjkov in rozet se kasneje zgodi še več sekun­darnih okužb. Okužbe, ki povzročajo rjavenje plodov, se zgodijo tri tedne pred in tri tedne po cvetenju.
Konidiji lahko kalijo med 10° C in 22° C, optimum je pri 20° C. Le je list pre­obilno omočen z vodo, je nevarnost okužbe močno zmanjšana, zato dež zadržuje razvoj bolezni.

Varstvo: Izredno pomembno je zmanjševanje zgodnjih primarnih okužb in s tem kasneje okužb na listih, plodovih in poganjkih. Okužene poganjke je potrebno odstraniti, da s tem zmanjšamo pritisk bolezni.
Že v tem času jepogosto potrebno opraviti škropljenje, ker pa je takrat prisotno zelo malo listne mase, fungicide uporabimo s sredstvi za boljše oprijemanje. Škropimo s triazoli (Topas 100 Ee. 5core 250 Ee) in strobilurini v 7-10 dnevnih presledkih od začetka rasti do konca rasti terminalnih poganjkov. Kadar uporabljamo pripravke na osnovi anilinopirimidinov (Chorus 75 WG), jim za boljše delovanje na pepelovko dodamo polovične odmerke pripravkov na osnovi triazolov (ropas 100 EC) ali žvepla (rhiovit 80 WG).

JABLANOVA RAK

 

jablanov_rakJablanov rak sodi med bolezni, ki se pojavljajo le občasno in na posameznih drevesih. Kljub temu pa naredi tu in tam precej škode. Bolezen povzroča gliva, ki vdira skozi rane v deblo, veje in poganjke. Zlasti rad se jablanov rak pojavlja na vlažnejših in hladnejših tleh ali pa na legah, ki niso ustrezne za gojenje jablan, zlasti tam, kjer rado pride do zimske pozebe lubja.
Na debelejših vejah in deblu povzroča gliva značilne rakave rane, ki imajo gobast rob in navadno segajo do lesa. Kadar drevo s kalusom preraste rane, se pojavijo značil­ne rakave tvorbe, grbe in hrge. Zadnja leta je zelo pogosta oblika raka na mladih po­ganjkih in tanjših vejah v obliki ožigov lubja, ki se začno ob očesih ali tam, kjer smo odrezali predčasne poganjke.
Močno okužena drevesa je treba odstrani­ti. Če so drevesa mlajša, jih lahko pod napadenim delom odrežemo in vzgojimo nove veje ali krošnje. Na starejših drevesih izrežemo s cepilnim nožem rakavo tkivo do zdravega in premažemo s cepilno smolo ali kambisanom. Ko jeseni odpade večina list­ja, poškropimo jablane z bakrovim pri­pravkom, izkušnje kažejo, da se je v ta namen dobro obnesel fungicid bre­stan, ki ga sicer v sadjarstvu ne uporab­ljamo.

HRUŠEVA RJA

 

hruseva_rjaHruševa rja je sicer manj nevarna glivična bolezen, proti kateri navadno niti ne škro­pimo, saj se sorazmerno redko pojavlja. Omenjamo jo predvsem zato, ker včasih nastanejo močni napadi v vrtovih, v bližini parkov ali pokopališč, kjer goje smrdljivi brin in druge okrasne vrste brina. Gliva namreč potrebuje za popoln razvoj dve rastlini gostiteljici - hruško in smrdljivi ali kakšen drug brin, nikoli pa ne napade na­vadnega brina.

NA zgornji strani hruševega listja se navadno junija pokažejo značilne rdeče, 0,5 do 1 cm velike, okrogle pege s črnimi pikica­mi. Na istem mestu opazimo na spodnji listni strani rumene mesnate kraste, pozne­je se tam razvijejo svetlorjave, stožčaste, do 2 mm visoke tvorbe, ki ob straneh mre­žasto razpokajo.
Na brinu nabreknejo vejice, po drugi po­mladi pa se na njih pokažejo rjavkaste, želatinaste bradavice. Brin je lahko vir okužbe za hruševo rjo nekaj let, dokler se zaradi bolezni ne posuši.

Najuspešneje preprečimo to bolezen, če ne sadimo hrušk v bližini brinja ali pa če vsaj na razdalji 100 m odstranimo brin. Če se bolezen vztrajno pojavlja v večjem obsegu, škropimo po cvetenju kakor proti škrlupu, pri čemer dajemo prednost predvsem di­thanu M-45 ali baycoru ali  polyramu DF.

HRUŠEV BAKTERIJSKI OŽIG ALI OGNJEVKA

 

ZAKAJ JE BAKTERIJSKI HRUŠEV OŽIG NEVAREN?

  • Napadene rastline uniči, lahko še v istem letu.
  • Ni učinkovitih kemičnih sredstev za varstvo pred boleznijo.
  • Se zelo hitro širi, zlasti ob ugodnih vremenskih razmerah.
  • Lahko prezimi in se širi preko gostiteljskih rastlin v naravnih sestojih.

 OBČUTLJIVE GOSTITELJSKE RASTLINE

spadajo v družino Rosaceae, poddružino Pomoideae. Z gospodarskega in epidemiološkega vidika so najpomembnejše samonikle in gojene sadne in okrasne rastline iz rodov:

  • Pyrus - hruška, zlasti sorte viljamovka, conference, klapova, društvenka, trevuška, durondeau, passe crassane, bartlett.
  • Malus - jablana, zlasti sorte beličnik, jonathan, james grieve, gloster, zlata parmena, alkmene, idared, gala, fuji, van eseltine, red jade in podlage M 9, M 26 in M 27.
  • Crataegus - glog, samonikle in okrasne vrste
  • Cotoneaster - panešplja
  • Pyrachanta - ognjeni trn
  • Amelanchier - šmarna hrušica, okrasne in samonikle rastline
  • Sorbus - jerebika, skorš, mokovec, okrasne in samonikle vrste
  • Cydonia - kutina
  • Chaenomeles - japonska kutina
  • Koščičarji, leska in jagodičevje so odporni, čeprav so okužbe opazili tudi na slivah, malinah, robidah, leskah in šipku.

POVZROČITELJ IN RAZVOJ BOLEZNI

Povzročitelj je do 1,6 tisočinke mm dolga paličasta bakterija Erwinia amylovora. Bakterije prezimijo na robovih okuženega tkiva na vejah, deblu in v brstih. Spomladi se ob ugodnih pogojih v okuženih delih rastline hitro razmnožujejo. Iz okuženih tkiv se izloča izcedek v obliki kapljic, ki vsebuje milijone bakterij in je vir novih okužb cvetov, listov in poganjkov. Najbolj nevarno obdobje za prenos okužbe je čas cvetenja, zlasti kadar so hkrati tudi ugodni pogoji za razmnoževanje bakterij - temperature nad 15oC in visoka zračna vlaga. Okužba se lahko zelo hitro širi kadar sovpada cvetenje različnih rastlinskih vrst, npr. gloga in hruške, in ima vrsta tudi fazo sekundarnega cvetenja, npr. hruška.
Bakterije prodrejo v rastlino skozi večje ali majhne rane, lahko pa tudi skozi naravne odprtine na vseh nadzemnih delih rastlin. Razmnožujejo se v medceličnem prostoru in povzročajo propadanje celic. Po rastlini se lahko širijo tudi po prevodnem sistemu.

NAČIN PRENOSA

Vir okužbe so kapljice izcedka, ki jih prenašajo ptice, dež, megla, veter in žuželke. Bakterije lahko prenašamo tudi z okuženim sadilnim materialom ali embalažo ter okuženim orodjem, zlasti ob rezi.

BOLEZENSKA ZNAMENJA

Navadno se bolezenska znamenja pokažejo v 2 do 4 tednih po okužbi. Rastline pa so lahko okužene, ne da bi kazale bolezenska znamenja. Taka latentna oblika je posebno nevarna na sadikah.
Cvetovi in plodiči ovenijo, se posušijo in postanejo temno rjavi do črni ter izgledajo mumificirani.
Poganjki: Okuženi listi na mladem poganjku venijo, se posušijo in potemnijo. Posušen vršiček poganjka se običajno ukrivi v obliki 'pastirske palice'. Okužba se iz cvetov in poganjkov preko prevodnega tkiva širi na plodove, veje in deblo.

Plodovi: Na površini hrušk se pojavi rjavo črna nekroza, ki jo obkroža značilen temno zelen rob. Obolela mesta na jabolkih posvetlijo, okolica pa postane rdečkasta. Plodovi se mehčajo in gnijejo.

Lubje na vejah in deblu upade in potemni, lahko postane vijoličasto. Izgleda vodeno in je gladko. Obolela mesta so jasno ločena od zdrave okolice. Na meji se pojavljajo razpoke. Kambij pod okuženim lubjem je marmoriran, lisičje rdeče do rjavkaste barve.

RAZPOZNAVANJE

Za razpoznavanje je poleg opisanih znamenj pomembno, da:

  • okuženi cvetovi, plodovi in listi ponavadi ne odpadejo, temveč ostanejo na rastlini tudi pozimi,
  • okuženi deli rastline izgledajo kot bi bili ožgani,
  • se na okuženih tkivih in na njihovih robovih izločajo kapljice izcedka, ki so sprva mlečno bele, kasneje pa oranžno rjave barve.

GEOGRAFSKA RAZPROSTRANJENOST

Bolezen je razširjena po vsem svetu in tudi v večini evropskih držav. V Sloveniji še ni ugotovljena, vendar je nevarnost vnosa zelo velika, ker je prisotna že v vseh sosednjih državah.

VARSTVO

Preventiva

Izkušnje iz držav, kjer se je bolezen pojavila, kažejo, da je ni mogoče popolnoma zatreti. Z ustreznimi ukrepi pa je njeno širjenje mogoče držati pod nadzorom.
Naši zakonski predpisi preprečujejo uvoz okuženega sadilnega materiala občutljivih gostiteljskih rastlin in določajo fitokarantenske ukrepe. Pri preprečevanju hitrega širjenja bolezni je zelo pomembno, da čim prej opazimo njen pojav in omejimo žarišče okužbe. Pozorni moramo biti zlasti na področjih, kjer je gostota gostiteljskih rastlin velika ali kjer raste več vrst gostiteljskih rastlin blizu skupaj. Zakon določa, da je o sumljivih znamenjih, ki kažejo na pojav bolezni, nujno takoj obvestiti najbližji javni zavod, ki ima službo za varstvo rastlin.
Širjenje bolezni lahko upočasni tudi sajenje manj občutljivih sort jablan in hrušk in odpornih okrasnih rastlin, ki ne spadajo v družino Rosaceae.

Agrotehnični ukrepi

Bolj občutljive so bujno rastoče rastline, zato je zlasti v intenzivnih nasadih pomembno pravilno gnojenje.
Z odstranjevanjem bohotivk in sekundarnih cvetov hrušk, preprečujemo možnost sekundarnih okužb.
Ko opazimo bolezenska znamenja, je potrebno okužene dele rastlin izrezati od 30 cm do 1 m pod mestom, kjer je okužba še vidna. Orodje je razkužimo in izrezane dele zažgemo. Ob močnejši okužbi je treba uničiti cele rastline in skrbno nadzorovati vse gostiteljske rastline v bližini. Močneje okužen nasad je potrebno v celoti posekati in zažgati.

Zaščitna sredstva

Z bakrenimi sredstvi lahko omejimo populacijo patogena. Med vegetacijo so lahko fitotoksična, zato je škropljenje priporočljivo le jeseni po obiranju in spomladi pred cvetenjem. Širjenje okužbe preprečujemo tudi z uporabo insekticidov pred cvetenjem, ker zmanjšajo populacijo prenašalcev bakterije.

SADNA GNILOBA ALI MONILIJA

 

monilija_plodovSadna gniloba je ena od najbolj razširjenih glivičnih bolezni, ki vsako leto uniči velik del jabolk in hrušk. Napade največkrat plodove, ko so ti že blizu zrelosti ali dozo­revajo. Gliva prodre v plod le skozi rane, ki nastanejo zaradi toče ali mehaničnih poškodb, grizenja raznih žuželk ali napada drugih glivičnih bolezni. Dostikrat se zdrav plod okuži od sosednjega, bolnega, če se tesno dotikata.


monilija_vejicaNa plodu se najprej pojavi rjava lisa, na­vadno okrog rane, ki se hitro veča, pod njo se tkivo zmehča in gnije. Na nagnitem delu se pojavijo sivo-rumenkasti prašni kupčki, ki so razporejeni v obliki več koncentričnih krogov okoli vdornega mesta. Pozneje, ko zajame gniloba ves plod, pa so prašni kupč­ki nepravilno razporejeni. Plod dokončno zgnije in odpade, pogosto pa taki plodovi suhi obvise na drevju še čez zimo. Sadjarji so jih krstili za »mumije«.
Mumije so vir okužb v nasledniem letu, saj se na njih tvorijo poletni trosi. Če pa pride­jo v zemljo, po drugi zimi vzkalijo v poseb­na plodišča, iz katerih zimski trosi kužijo zdrave plodove. V skladiščih, kjer ni svet­lobe, se monilija pojavlja v obliki tako imenovane črne gnilobe. Plodovi so gnili in skoraj črne barve, na njih pa ni prašnih kupčkov. V prašnih kupčkih tvori gliva poletne trose.


Pri rezi in tudi med rastjo vestno odstranju­jemo gnile plodove in mumije ter jih uniči­mo. Preprečujmo vse mehanične poškodbe plodov, zlasti tiste, ki jih povzročajo žužel­ke (najpogosteje jabolčni zavijač in druge vrste). Skrbimo za zatiranje škodljivcev, ki ranijo lupino plodov. Vestno zatirajmo škrlup.
Proti moniliji do neke stopnje učinkujejo radociram, radotiram, captan in ronilan. Slednji pa ne učinkuje proti škrlupu.

JABLANOV ŠKRLUP ALI FUZIKLADIJ

 

Da se to glivično bolezen jablan obravnava­ na prvem mestu, je prav gotovo vzrok v tem, ker je ena najbolj razširjenih in najbolj škodljivih bolezni. Pojavlja se vsa­ko leto, zlasti močno v deževnih letih, zla­sti kadar je dosti padavin v aprilu, maju in juniju. Sadjarji pravijo, da so taka leta »škrlupasta«. Nekatere nove, sicer odlične in priljubljene sorte so za škrlup močno občutljive in jih je treba še posebno skrbno in pogosto škropiti. Močan napad listja povzroča, da to že poleti odpade, zato se zmanjša pridelek ne samo v letu napada, pač pa še huje naslednje leto. Močno škrlu­pasti ali krastavi plodovi odpadajo, napade jih še gniloba, kadar pa obstanejo na drev­ju, so plodovi pegasti in krastavi ter pozne­je v skladišču močno gnijejo.
Bolezen povzroča na listju najprej nežne, zelenkasto-črne ali rjavo-črne žametaste prevleke, ki lahko ob močnem napadu za­jamejo večji del zgornje listne strani, redko pa tudi spodnje. Nato se pojavijo manjše ali večje, najprej okroglaste, pozneje pa nepravilne rjave ali temne pege. Tudi te najdemo pogosteje na zgornji strani. Med pegami močno napadenega listja začne tki­vo rumeneti in listi že poleti odpadejo.

Na plodovih povzroča škrlup rjavo-črne pe­ge različne velikosti, z razpokano lupino. Pod pegami lupina ne raste več, zato ob nagli odebelitvi plod značilno razpoka in se obda s pluto, kar daje plodovom krasta v videz (od tod tudi eno od imen te bolezni - krastavost). Pege in kraste na plodovih so lahko različne velikosti in navadno okroglaste oblike. Kolikor zgodnejša je okužba plodov, toliko večje so pege. Pri poznih, jesenskih okužbah so pege manjše, okroglaste in rjavkasto-črne, v njihovem okviru lupina ne poka. Zelo pozne okužbe se navadno pokažejo šele v skladišču v obliki majhnih, okroglastih, svetlečih se črnih peg, ki so rahlo vdrte.

Bolezen povzroča gliva (Venturia inaequ­alis), ki prezimuje v odpadlem listju. Na spomlad tvori tam posebna zimska plodiš­ča (peritecije), v katerih nastanejo spolni trosi (askospore), ki dozorijo nekako do sredine aprila. Ko se odpadlo listje zaradi dežja namoči, iz plodišč bruhajo trosi, ki jih veter in dežne kapljice zanesejo na mla­de liste. Zimski trosi v kapljici vode na listih vzkalijo in s kalčkom prodro vanje ter jih tako okužijo. Po dveh do treh tednih se na okuženih listih in plodovih pokažejo že prej omenjene pege.
Na pegah se v obliki žametaste prevleke tvorijo poletni trosi (konidiji), ki okužbe širijo na nove mlade liste in plodove. Tudi poletni trosi lahko kalijo samo v kapljicah vode na listju, zato so deževna leta tako nevarna za pojav škrlupa.
Zimski trosi v plodiščih v odpadlem listju ne dozorijo vsi hkrati, temveč se njihovo dozorevanje razvleče na dobo dveh mese­cev ali dlje. Prav to je vzrok, da lahko v naših vremenskih razmerah nastane okužba z zimskimi trosi približno od prve­ga tedna aprila ali najpozneje od sredine aprila pa do začetka ali sredine junija, in sicer vedno, kadar pada dež.
Za kalitev trosov in okužbe listov morajo biti listi dovolj časa mokri, pri tem pa ima po­membno vlogo temperatura. Najhitreje se razvije okužba pri temperaturi 17 do 24 °C, saj je za močno okužbo dovolj, da je listje mokro samo 18 ur, ali 12 ur za srednjo okužbo. Pri temperaturah, nižjih od 17°C, mora biti listje dalj časa mokro, da lahko nastane okužba. Ko se pojavijo prve pege, se prične nevarnost okužb s poletnimi tro­si, ki traja vse do jeseni.
Glede na opisani razvoj glive, ko lahko vsak dež pomeni tudi okužbo, je uspešno varstvo jablan pred škrlupom precej zah­tevno opravilo. Če naj okužbo s škrlupom povsem preprečimo, morajo biti listi in plodovi ves čas nevarnosti okužbe obdani z oblogo fungicida. Pomembno je, da pre­prečimo predvsem okužbe z zimskimi tro­si, saj se potem poletni trosi ne morejo razviti.
To dosežemo tako, da škropljenja z ustrez­nimi fungicidi ponavljamo v presledkih 7 do 12 dni, kajti toliko časa traja delova­nje večine fungicidov, v tem času pa tudi na novo priraste listna površina, ki jo je treba škropiti. Ko nevarnost okužb z zim­skimi trosi poneha (pri nas navadno okoli sredine junija), lahko presledke med škropljenji podaljšamo na 14 dni ali več.
Zadnje škropljenje smemo opraviti toliko dni prej, kolikor znaša varnostna doba za fungicid, ki ga uporabimo pri tem škroplje­nju. Prvo škropljenje je treba opraviti takrat, ko se iz brstov poka­žejo prvi zeleni lističi.
Razumljivo je da tudi manjkrat škropimo, vendar moramo v ta­kem primeru zlasti v deževnih letih računa­ti na večjo ali manjšo škodo od škrlupa. V zelo deževnih letih je treba presledke med škropljenjem celo skrajšati, v sušnih letih pa jih lahko podaljšamo.
Kot smo že omenili, ima sorta odločilno vlogo. Kdor nima volje, da bi kar naprej stal s škropilnico na preži, naj ob saditvi izbere manj občutljive sorte. O tem se je treba seveda posvetovati s strokovnjakom. Ni pa prav nobenega dvoma, da sorte, ki jih gojimo na plantažah, niso vedno naj­ustreznejše za domači vrt.
Zadnja leta se znanstveniki vsega sveta trudijo, da bi vzgojili nove sorte, ki bi bile odporne proti škrlupu. Nekaj takih je že znanih, večinoma pa so to zgodnje sorte. Poglavitna težava pri vzgoji odpornih sort je doseči poleg odpornosti tudi ustrezno kakovost. Med manj občutljive ali celo od­porne sorte sodijo: alkmene, discovery, fiorina, james grieve, lonjon, lord lambo­urne, melrose, prima, priscilla, pri­olov delišes, summerred in še katera.
Če bi radi shajali z manj škropljenji, potem vsaj ne opuščajmo škropljenj v pogostih presledkih zadnji teden aprila in ves maj, kajti dolgoletne izkušnje kažejo, da je prav v tem času največ močnih okužb. Nekoliko lahko zmanjšamo nevarnost okužb, če je­seni odpadlo listje pograbimo in požgemo. Po novejših izkušnjah je mogoče zmanjšati nevarnost škrlupa tudi, če jeseni, ko prične listje odpadati, poškropimo jablane s 5% sečnino.
Proti škrlupu imamo na voljo celo vrsto fungicidov, s katerimi lahko zadovoljivo preprečimo okužbe. Pri predpomladan­skem škropljenju je priporočljivo dodajati kakšnega od bakrovih pripravkov (npr. ku­propin, cuprablau, champion, cuproxat Fl).
Pri prvih škropljenjih pred cvetenjem se navadno odločimo za uporabo dotikal­nih organskih fungicidov, kakor so delan, dodine, dithane, polyram DF, captan. Ka­dar je zaradi daljšega dežja nevarnost okužb od škrlupa zelo velika, se že pri škropljenju tik pred cvetenjem, še bolj pa za škropljenja v cvet in po cvetenju odloči­mo za uporabo sistemičnih fungicidov, ki jih rastline vsrkajo in raznesejo s sokovi po listju. Sistemični fungicidi imajo tudi dobro kurativno delovanje in jih je mogoče upo­rabiti največ 96 ur po začetku dežja, ki je sprožil okužbo. Pri pretirani uporabi teh fungicidov pa se lahko pojavijo odporne rase škrlupa, zato bi jih kazalo v eni sezoni porabiti največ tri- do petkrat.
Čiste sistemične fungicide je priporočljivo mešati z dotikalnimi ali pa uporabiti kar tovarniške mešanice. Pri mešanicah naj omenimo topas C, rondo in folicur E WP50. Mešanice fungicidov pa so naslednje: anvil + captan, baycor + captan, baycor + euparen, rubigan + captan, score + cap­tan in systhane 6-Flo + dodine.
Najboljše je oba fungicida uporabljati v priporočeni koncentraciji in je ne zmanjševati. Mešani­ce so dobre zlasti zaradi tega, ker sistemič­ni fungicidi nimajo dovolj dolge ga naknad­nega delovanja (preventivnega), imajo pa dobro kurativno delovanje.
Kadar se je škrlup že pojavil, ga je mogoče zaustaviti z dvema škropljenjema s siste­mičnim fungicidom v presledku 7 dni.

CVETNA MONILIJA

Cvetna monilija

Cvetna monilija je sicer pogostejša na koščičarjih, najdemo pa jo tudi na jablanah. Bolezen se pojavi v času cvetenja, posebno če jablane cvetijo v hladnem in vlažnem vremenu, zaradi česar traja cvetenje zelo dolgo. Okuženi cvetovi porjavijo in se posušijo. Bolezen se iz cveta vraste v brst, kjer prezimi. Naslednjo pomlad okuženi brst slabo odžene ali pa sploh ne. Če že odžene, se poganjki v naslednjih tednih in mesecih posušijo. Če odrežemo suho vejico, pod lubjem opazimo rjavo liso.

Varstvo:. v Sloveniji nimamo pripravkov registriranih za zatiranje te bolezni. Ker na glivo delujejo dotikalni in sistemični fungicidi, ki jih uporabljamo proti škrlupu, so jablane posredno ustrezno zaščitene.

HRUŠEV ŠKRLUP

Hrušev škrlup

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: bolezen napada vse zelene nadzemne organe in plodove, od brstenja do konca rastne dobe.Za razliko od jablanovega škrlupa, je napad na vejicah pri hruškah močnejši. Micelij na vejicah je pomemben vir kužila za primarne okužbe lističev spomladi. Napadeno listje hrušk hitreje pridobiva starostno odpornost in z dreves ne odpada tako hitro, kot pri jablani. Več micelijskih oblog je na spodnji strani listov. Plodovi površinsko razpokajo, pričnejo gniti in odpadati.

Varstvo: pristop pri uporabi fungicidov je preventivno-kurativni. Jakost okužb v zgodnjih fazah pred cvetenjem je pri hruški pogosto večja kot pri jablani. Uvodna škropljenja pričnemo v začetku brstenja z bakrovimi pripravki (Nordox). Na splošno je uporaba triazolskih fungicidov pri hruškah manj pogosta, kot pri jablani. Navadno jih uporabljamo do konca maja. Za dober učinek proti škrlupu je triazolske pripravke s sistemičnim učinkom priporočljivo mešati s pripravki na podlagi kapatna, metirama ali mankozeba. Presledki med škropljenji v aprilu naj znašajo 7 do 10 dni, v maju 10 do 12, pozneje pa 12 do 16 dni, odvisno od deûja in stanja okužb.

LISTNA LUKNJIČAVOST KOŠČIČARJEV (VIŠNJE,ČEŠNJE)

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: bolezen napada vse koščičarje. Napada liste, mlade poganjke, vejice in plodove. Na listih povzroča okroglaste rdečerjave pege s premerom 2 do 5 mm, ki so včasih obdane z rdečim robom. Notranji, odmrli del pege izpade in tako nastane značilna luknjica. Ob močnejšem napadu je listje videti, kakor bi bilo prestreljeno. Močneje okuženi listi odpadejo, tako da včasih bolezen spregledamo, ker nismo pogledali pod krošnjo na tla. Na plodovih nastanejo tudi okrogle rdeče-rjave pege, ki so malo poglobljene in pogosto rdeče obrobljene. Iz njih se navadno cedi smola, plod se izmaliči in ga pogosto napada še monilija.
Zelene poganjke okuži gliva v zgodnjem poletju in na njih najdemo rjave, rdeče obrobljene, podolgovate pege. Če pega obda poganjek, se ta nad pego posuši. Taki poganjki naslednjo pomlad slabo odganjajo, ker je dosti brstov propadlo. Spomladi opazimo na olesenelih poganjkih oziroma vejicah pege ali rakave rane, iz katerih se cedi smola, mnoge vejice pa se popolnoma posušijo. To se rado zgodi, še posebej, če smo prejšnjo jesen spregledali pozen napad bolezni na liste in olesenele poganjke. Bolezen ima običajno dva vrhunca: prvega spomladi, potem bolezen čez poletje v hudi vročini preneha, jeseni pa napoči drugi vrhunec, ki ga lahko spregledamo, še zlasti, če smo plodove že odtrgali. Prezgodaj odpadlo listje nadomesti drevo z novim listjem, zato les slabo dozori in naslednjo zimo lahko pozebe. 

Varstvo: z jesenskim oziroma pred spomladanskimi škropljenji. Na nekaterih legah in v mokrih letih je potrebno škropiti še enkrat ali dvakrat v drugi polovici aprila in v maju. Uporabimo bakreni pripravek Nordox.

PLODOVA MONILIJA (VIŠNJE,ČEŠNJE)

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: plodova monilija povzroča propadanje cvetov, listov in poganjkov ter gnitje plodov. Cvetovi in listi porjavijo in ne odpadejo takoj, na okuženih poganjkih se pojavijo rjave uleknjene nekroze in razjede, iz katerih se pri koščičarjih izloča smolika. Vrhovi poganjkov se sušijo, propadejo lahko tudi večje veje. Gnili plodovi se jasneje posušijo in zgubajo, nastanejo mumije. Bolezen lahko povzroči zelo veliko gospodarsko škodo zaradi gnitja plodov v nasadu pred obiranjem ter kasneje v skladišču. Plodove monilije ne moremo ločiti od sadne gnilobe ali cvetne monilije brez laboratorijske analize, zato ob večjem pojavu v nasadu obvestite najbližji zavod, ki ima službo za varstvo rastlin, da odvzame uradni vzorec (brez stroškov za imetnika). 

Varstvo: spada med karantenske škodljive organizme. Čeprav je najpogostejša na breskvah in nektarinah, napada vse koščičarje.
Zatiranje je opisano pri breskvah in nektarinah.

CVETNA MONILIJA (VIŠNJE,ČEŠNJE)

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: gliva Monilinia laxa lahko prodira v še zaprt cvet, ko se začnejo kazati cvetni listi, kot tudi med cvetenjem in po njem. Če je med cvetenjem deževno vreme,  so razmere za okužbo zelo ugodne, če pa je med cvetenjem sončno in suho, gliva skorajda ne okuži cvetov. Okužba zaprtih cvetov je izjema, okužba odprtih pa pravilo. Najprej se okuži brazda, ki takoj počrni, nato pa pride tudi do okužbe prašnikov in notranje strani cvetnih listov. Prek cvetnega peclja doseže micelij glive vejico in prek nje druge cvetove. Micelij, ki raste v vejicah najbrž izloča toksine, ki povzroče odmiranje poganjkov. Tako nastane bolezensko znamenje odmrlih mladih poganjkov in vejic, iz katerih se cedi smolika. Na odmirajočih cvetnih delih nastanejo siva ležišča trosov. Močnejši poganjki navadno niso prizadeti, ker gliva ne more premagati ovir starejšega tkiva. Monilinia laxa lahko okuži tudi ranjene zoreče plodove. To obolenje je pogosto na češnjah in višnjah. Na površju plodičev nastanejo belo sivkaste bradavice – sporodohiji – ležišča nespolnih trosov. Ti lahko širijo okužbo plodičev.  Okuženi plodiči kot mumije prezimijo na drevesu. V njih se oblikujejo sklerociji, iz katerih spomladi požene micelij s konidiofori in konidiji. Gliva lahko prezimi tudi v odmrlih cvetnih delih in v odmrlih poganjkih. Z vetrom in žuželkami konidiji dospejo na cvetne organe, kjer pri zadostni vlažnosti kalijo. Če se okužba izvrši na številnih cvetovih drevesa je prizadetih mnogo poganjkov ter se zato drevo izčrpa. Če si sledijo okužbe več let zapored, drevo naposled propade. Spolna oblika glive (apoteciji z askusi in askosporami) je za širjenje in ohranjanje bolezni postranskega pomena.
avtor: izr.prof.dr. Franci Aco Celar mag.uni.dipl.inž.agro. 

 
Avtor: izr. prof. dr. Franci Aco Celar mag. uni. dipl. inž. agro.  

 
Varstvo: višnje in zelo občutljive sorte češenj tretiramo s pripravkom Teldor.

ČEŠNJEVA LISTNA PEGAVOST

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: bolezen je gospodarsko pomembna na češnji in višnji, najdemo pa jo tudi na mandeljnu, marelici in slivi.  Konec maja ali v začetku junija se na zgornji strani listov pojavijo majhne purpurne pege brez izrazitega roba. Pege se med seboj združujejo. Sredina starejših peg se posuši in včasih tudi izpade (posebej pri slivah in marelicah). Na spodnji strani peg se oblikujejo belkasta ležišča nespolnih trosov (acervuli). Okuženi listi hitro rumenijo in odpadajo. Listi so popolnoma rumeni, razen okoli peg, kjer ostanejo zeleni (pisanost listov).
Močno okužena drevesa predčasno ogolijo (konec junija, začetek julija). Taka drevesa so občutljivejša za zimsko zmrzal. Slabši je tudi cvetni nastavek za naslednje leto. Bolezen povzroča občutno škodo v vlažnih letih. Gliva lahko prezimuje v odpadlem listju kot micelij z odebeljenimi celičnimi stenami (podobno stromi) ali pa v spolnih trosiščih (apotecijih).
Primarne okužbe lahko izvršijo tako konidiji kot askospore. Na okuženem rastlinskem tkivu se oblikujejo nespolna trosišča (acervuli) v njih pa dvocelični nitasti in rahlo ukrivljeni konidiji. Ti povzročajo sekundarne okužbe. Optimalna temperatura za širjenje bolezni je 16 do 19 °C. V odpadlem listju se oblikujejo apoteciji, v njih askusi z nitastimi enoceličnimi askosporami. 

 
Avtor: izr.prof.dr. Franci Aco Celar mag.uni.dipl.inž.agro. 

 
Varstvo: redno jesensko ali predspomladansko škropljenje proti listni luknjičavosti zmanjša tudi pojavljanje češnjeve listne pegavosti in češnjeve listne sušice. 
Češnjeva listna pegavost

ROŽIČAVOST ČEŠPELJ

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: Rožičavost češpelj se pojavlja takrat, ko je v času cvetenja hladno in deževno vreme. Plodovi so značilne podaljšane in ukrivljene oblike v obliki rožiča .Kasneje se na plodovih pojavi belkasta plesniva prevleka. Če takšen plod poskusimo, je brez okusa, saj ni dozorel, pogosto je tudi brez koščice.

Varstvo: proti rožičavosti češpelj v Republiki Sloveniji NI neposredno registriranih sredstev za omenjeno glivično obolenje. Vsa sredstva, ki so omenjena pri zatiranju listne luknjčavosti koščičarjev,  dobro delujejo tudi na rožičavost češpelj. Glede na to, da se obe bolezni zatira v približno istem času, lahko uporabimo enaka sredstva kot za zatiranje listne luknjičavosti koščičarjev. Prvo preventivno škropljenje opravimo zgodaj spomladi ob začetku brstenja (faza B-C), ko so brsti še močno napeti. Uporabimo bakreni pripravek. Drugo škropljenje z organskim fungicidom opravimo tik pred cvetenjem in je potrebno takrat, ko nastopi zelo deževna pomlad.

© VIP trade. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Ta spletna stran za svoje pravilno delovanje uporablja piškotke.Ti piškotki ne shranjujejo osebnih podatkov.Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

Več informacij
×
Politika piškotkov za spletno mesto VIP trade

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, ki jih strežnik pošlje uporabnikovemu brskalniku med pregledovanjem spletne strani. Prejeti piškotek se nato namesti na napravo (računalnik, tablica, pametni telefon), s katero brskamo po spletni strani.

Spletne strani uporabljajo različne tipe piškotkov.

  1. Spletna stran uporablja piškotke, ki so nujni za osnovno delovanje strani in med drugim omogoča uporabniku dodajanje izdelka v košarico, prehod na zaključek nakupa itd.
  2. Spletna stran uporablja piškotke za zbiranje informacij o uporabi strani. Ti piškotki za sledenje omogočajo analizo obiskov in pregledane vsebine. Ti piškotki so anonimni in ne omogočajo sledenja specifično identificiranih uporabnikov.
  3. Spletna stran uporablja piškotke, ki omogočajo anaonimno sledenje informacij. Ti piškotki za oglaševanje so v uporabi za prilagoditev našega oglaševanja vašim potrebam.

Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite s klikom na povezavo v nogi te strani.

Vaše nastavitve

Ti piškotki so vedna omogočeni in so nujni za osnovno delovanje spletne strani. Torej piškotki, ki si vas zapominjo, da boste lahko nemoteno brskali po spletnih straneh. V to skupino sodijo piškotki, ki so uporabljeni za to, da si spletno mesto zapomni vaš vnos v spletne obrazce, nakupovalno košarico ipd. Obvezni so, saj, med drugim, zagotavljajo varnost in tako preprečujejo zlorabe sistemov.

Ti analitični piškotki nam omogočajo, da z uporabo anonimnega sledenja izboljšamo funkcionalnost strani. Prav tako nam omogočajo, da lažje identificiramo produkte, ki bi bili za vas zanimivi. V nekaterih primerih je prednost teh piškotkov izboljšanje hitrosti za obdelovanje vaših zahtev, zaznavanje in shranjevanje vaših nastavitev ter pomoč pri povezavi s socialnimi omrežji.Če teh piškotkov ne izberete, so rezultat lahko slabša priporočila in počasnejše delovanje spletnega mesta. Prav tako bo otežena povezava s socialnimi omrežji, kot so Facebook, Twitter, Google+ ipd.

Ti piškotki zbirajo informacije, s katerimi prilagodimo oglaševanje vašemu okusu, preferencam in željam. Te podatke uporablja tako naša spletna stran kot tudi partnerske in druge spletne strani. Zbrani podatki so anonimni in ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov, ki ste jih morda delili z nami. Če teh piškotkov ne boste izbrali, bodo morda oglasi, ki jim boste izpostavljeni, manj primerni za vas.