Še 200,00 € do brezplačne dostave!

ČAS OBREZOVANJA POSAMEZNIH SADNIH RASTLIN

Jablane in hruške

V glavnem obrezujemo v času zimskega mirovanja, lahko pa režemo tudi poleti, v vegetaciji.  V krajih s hladnejšimi zimami začnemo obrezovati proti koncu zime, ko mine nevarnost nizkih temperature. V takih krajih drevesa, ki jih obrežemo v začetku zime, zelo rada pozebejo.  Poškodbe so lahko tako hude, da se drevo posuši.

Občutljive sorte jablan (mutsu, rdeči boskop, jonagold, kanadka, ontario, jonatan, lonjon, priolov delišes, prima, delno zlati delišes) obrezujemo proti koncu zime (konec februarja, v zadetku marca), ko ni več nevarnosti zimskih pozeb.

Breskve

Obrezujemo pozimi, v obdobju mirovania, in poleti, v vegetaciji.  Pri zimski rezi pazimo, da v hladnejšh krajih obrezujemo spomladi tik pred cvetenjem, v toplejšh krajih pa lahko začemo obrezovati ž v začtku zime in z delom nadajujemo vse do cvetenja. Če v hladnejših omočjih breskve prezgodaj obrežemo, rade smolijo in se sušijo.

Mlade češnje in višnje

Obrežemo spomladi, starejša rodna drevesa pa med ali takoj po obiranju.

Marelice

Režemo v vegetaciji po cvetenju.

Rdeči ribez in kosmulje

Po obiranju, dopolnilno pa spomladi.

Črni ribez in josto (križanec črnega ribeza s kosmuljo)

V času zimskega mirovanja, najboije februarja, lahko pa tudi po obiranju, orehe v času vegetaciie, mlada drevesa pa lahko režemo v času mirovanja.

Maline in robide

Režemo po obiranju.

Mlada drevesa mandarin

Režemo v času mirovanja (pozimi), rodna drevesa pa aprila, ko se že vidijo zametki cvetov.

Mlada drevesa vseh sadnih plemen (vrst) režemo spomladi, tik pred brstenjem.
S časom rezi lahko uravnavamo tudi rast. Če režemo po brstenju, z odrezanimi poganjki odvržemo precej hrane, zato je rast teh dreves lahko šibkejša.

Zato mladim, bujno rastočim drevesom (npr. jablanam sort jonagold, mutsu) odrežemo vrh šele konec maja, ko so že razviti kratki poganjki.  S tem zmanjšamo bujnost vrhnjih poganjkov.

REZ JABLAN

Mlade jablane režemo in vzgajamo glede na izbrano vzgojno obliko.
Rodno drevo, ki ga želimo obrezati, si najprej dobro ogledamo. Ugotovimo, kakšna je vzgojna oblika, rastnost in zdravstveno stanje drevesa.
Ne smemo pozabiti na rodni les. Pregledamo, koliko je rodnih brstov in kje se nahajajo. Kadar imamo veliko rodnih brstov, lahko močneje režemo. S tem smo opravili že prvo redčenje plodov. Kadar je rodnih brstov malo, moramo paziti, da jih z rezjo čim manj odstranimo.

Paziti moramo zlasti pri sortah, ki razvijejo rodne brste na koncu 10-30 cm dolgih enoletnih poganjkih (elstar, melrose, mutsu, jonadel, včasih zlati delišes). V takem primeru pustimo tudi tiste poganjke, ki izraščajo iz hrbtov vej. V obeh primerih bi bilo jeseni število plodov približno isto.
Po temeljitem ogledu drevesa začnemo z rezjo. Najprej odrežemo ali odžagamo vse odvečne, najdebelejše veje. Nato praviloma pričnemo obrezovati od vrha proti spodnjemu delu krošnje.
Stalno moramo upoštevati, da morajo biti zgornje veje krajše od spodnjih, tako da dobimo stožčasto obliko trikotnika. Prav tako naj bi bile stranske veje obraščene v obliki trikotnika , kar načelno velja za vsa sadna plemena.
Na vsaki veji, ki jo začnemo obrezovati, najprej poiščemo osnovno os. Obrezujemo od vrha osi (veje) proti osnovi.
lzrežemo vse daljše poganjke, ki izraščajo iz hrbta vej. lzjema so tiste sorte, ki rodijo na koncu daljših enoletnih poganikov. Poganjki na obrezani veji izraščajo levo in desno ter poševno navzdol iz osi veje. Kadar je poganjkov preveč, jih primerno razredčimo. Tako režemo od veje do veje, v kakršnem zaporedju si sledijo v krošnji.
Ko pridemo do zadnje spodnje veje, je drevo praktično obrezano. Še enkrat si ga ogledamo, odrežemo te kakšen odvečni poganjek, mlade poganjke privežemo v položno lego in s cepilno smolo zamažemo velike rane. Ne pozabimo porezati vseh koreninskih izrastkov in izrastkov iz debla.

Velika napaka začetnikov je, da skačejo z enega konca krošnje na drugega, pri tem pa veje nikjer ne obrežejo popolnoma. Tak način rezi je počasen in slab.
Sadnim drevesom stalno pomlajujemo rodni les. Obrezano drevo mora imeti čim ved dveletnega rodnega lesa in dovolj enoletnih bolj položno rastočih poganjkov, ki bodo naslednje leto razvili rodne brste.
Star in zverižen rodni les zamenjuiemo z mladim. Paziti moramo na posebnosti tistih sort, ki rodijo pretežno na kratkem zveriženem rodnem lesu.
V tem primeru rodni les samo nekoliko razredčimo in pustimo najbolj razvite brste.

Pri rezi je pomembno, če obrezuje določen del dreves v nasadu, če je le mogoče, stalno ista oseba. Tako se dobro spozna s posebnostmi rasti in ugotovi, kako se drevesa obnašajo po rezi. Po nekaj letih lahko precej natančno ocenimo, kakšna bosta pridelek in rast, če bo drevo obrezano tako kot prejšnja leta.

REZ HRUŠK

Sadike hrušk so lahko cepljene na dve podlagi: sejanec hruške in kutino. Sadike, cepljene na sejanec hruške, imajo praviloma slabše razvit korenininski sistem, kot hruške, cepljene na kutini. Pri izkopu se lahko del korenin še poškoduje ali potrga, zato prvo leto hruške, cepljene na sejanec, bolj slabo rastejo. Šele drugo leto začnejo normalno rasti in takrat lahko začnemo oblikovati krošnjo.
Sadike cepljene na sejanec, moramo po sajenju zalivati in dobro preskrbeti z hranili. Čim bolj moramo skrbeti za čim večjo in kvalitetno listno površino. Hruške, cepljene na kutino, pa imajo veliko bolj razvit koreninski splet, zato ponavadi že prvo leto lepo rastejo. Z oblikovanjem krošnje zato lahko takoj začnemo.
Pri rezi mladih hrušk pa moramo biti pozorni na bujnost zlasti posameznih sort. Sorte, ki so slabe rasti (npr. krasanka, kleržo) moramo v prvih letih vzpodbujati k rasti, da oblikujemo tako krošnjo, kot smo jo načrtovali. Drevesa morajo imeti v tem obdobju čim večjo listno površino in raje manj kot preveč plodov. Vrh krajšamo, da vzpodbudimo rast poganjkov, ki iih uporabimo za oblikovanje krošnje.
Sortam, ki rastejo srednje bujno (viliamovka, klapova, fetelova,...), lahko nekoliko prej pustimo plodove, med tem ko bujno rastoče sorte (boskova, pastorjevka, hardijeva, junijska lepotica) skušamo čim prej spraviti v rodnost.
Te sorte je priporočijivo rezati že po cvetenju, da tudi na ta način zmanjšamo bujnost rasti.
V polni rodnosti je princip rezi podoben kot pri jablani. Zopet pa moramo biti pozorni na bujnost rasti posameznih sort. Šibko rastoče sorte oblikujejo veliko število rodnih brstov in to na zelo kratkem rodnem lesu. Brez intenzivne rezi, ki razredči preštevilne rodne brste, bi te sorte rodile malo plodov in še to nekvalitetne. Število plodov se more uravnavati glede na listno površino. Režemo tako, da na mladih rodnih poganjkih odrežemo vrh, ki je brez rodnih brstov, na močneje obraslih poganjkih odrežemo tudi nekaj rodnih brstov , na starejšem rodnem lesu pa odrežemo večino cvetnih brstov, pustimo samo najbolj razvite. Daljše enoletne poganike lahko uporabimo za pomlajevanje ogrodnih vej.
Bolj bujno restoče sorte obrezujemo podobno kot jablane.

REZ ČEŠENJ

Mlade češnje režemo spomladi, tik pred brstenjem. V intenzivnejših, gosteje sajenih nasadih jo vzgajamo v obliki vretenastega grma.
Če ima sadika močne, več kot 40 cm dolge predčasne poganjke, jih uporabimo za prve ogrodne veje. Če so predčasni poganjki šibki, jih skrajšamo na 1-2 brsta, ker bi drugače zastali v rasti. Vrh krajšamo 60-70 cm nad zadnjim predčasnim poganjkom.
Brst tik pod najvišjim brstom odstranimo. Vse rane zamažemo s.cepilno smolo. Ko so poganjki dolgi približno 10 cm, odstranimo pregoste poganjke. Tako dobimo ustrezno razdaljo med ogrodnimi vejami. Naslednje leto privežemo poganjke, ki bodo primerni za oblikovanje ogrodnih vej, pod kotom 45°. Vrh krajšamo 60-70 cm nad zadnjim poganjkom.

Vrhove ogrodnih vej, ne krajšamo. Za neprikrajšani poganjek češnje je značilno, da požene voditeljico in pod njo tri do pet poganjkov, ki izraščajo skoraj iz istega mesta (v obliki metlice). Spodnji del poganjka ostane gol, brez močnih stranskih poganjkov.

V naslednjih letih se na tem delu veje razvijejo rozete in majske kitice , na katerih češnja rodi.
Da dobimo čim enakomernejšo obraščenost celotne veje, odstranimo v času brstenja vse brste (3-5), ki se nahajajo v obliki rozete tik pod vrhnjim brstom, ali pa odstranimo iz teh brstov izrasle poganjke, ko so približno 10 cm dolgi. S tem vzpodbudimo rast poganjkov iz nižje ležečih brstov.Naslednja leta postopamo podobno.
Drevesa v polni rodnosti malo obrezujemo. Odrežemo jim vrh, ogrodne veje pa odvajamo, da izboljšamo osvetlitev. Režemo tik ob ogrodni veji. Nikoli ne puščamo štrcljev. Vse večje rane zamažemo s cepilno smolo.
Rodna drevesa obrezujemo poleti, takoj po bratvi. Tako obrezana drevesa pogosto zelo upočasnijo rast.

REZ VIŠENJ

Sorte ki imajo pobešeno rast, moramo v prvih letih po saditvi vzpodbujati k rasti, da dobimo več močnih, bolj pokončnih in obraščenih poganjkov. Drugače se veje v spodnjem delu zelo hitro ogolijo.
Tudi pri pokončno rastočih sortah višenj moramo paziti, da se nam spodnji deli vej in krošnje ne golijo. Pri obeh tipih rasti je obvezna poletna rez, s katero v vrhovih in na koncu ogrodnih vej odstranimo prebujne poganjke.
Višnje lahko vzgajamo v obliki zboljšane piramide (pri zboljšani piramidi, vrh odvedemo na žico ali ga privežemo na zadnjo bolj položno vejo). Višnje, cepljene na rešeljiko, slabo rastejo ali propadejo na zamočvirjenih zemijiščih in na težkih tleh oziroma povsod, kjer voda zastaja v tleh. Dobro uspevajo višnje na rešeljiki le na bolj suhih, apnenih, kamnitih in peščenih tleh.
Sadike višenj se zelo dobro obraščajo, zato ponavadi vrha ni treba krajšati. Ko so novi poganjki približno 10 cm dolgi, odstranimo tiste, ki rastejo tik pod vrhom, na koncu ogrodnih vej in tiste, ki bi se prebujno razvili (bohotivke). Drugade pri višnjah v prvih treh letih pustimo precej gosto krošnjo, da se ustvari čim večja listna površina.
Naslednja leta režemo večinoma poleti. lzrezujemo pregoste veje, vrhove in konce ogrodnih vej pa očistimo pregostih poganjkov.
Pri sortah, ki imajo pobešeno rast (npr. lotovka), moramo vzpodbujati rest rodnih šib. Veje spodrezujemo in režemo čim bolj pri osnovi. Rez je podobna kot pri breskvah.
Sorte, ki imajo bolj pokončno rast (npr. gorsemska), rodijo v glavnem na majskih kiticah.
Z rezjo moramo ohranjati rast novih poganjkov, na katerih se razvije rodni les. Paziti moramo, da krošnja ne postane pregosta v zgornjem in zunanjem delu, kar vodi do zaraščanja notranjega dela.

REZ SLIV IN ČEŠPELJ

Slive in češplje (slive zorijo bolj zgodaj in so različnih barv, češplje pa zorijo kasneje, so večinoma cepke in modre barve z rumenim mesom) vzgajamo v glavnem v obliki zboljšane piramide.
Prva leta po sajenju pazimo, da sortam, ki imajo bolj pokončno rast (npr. domača češplja), že med vegetacijo razpnemo ogrodne veje. Konkurenčne poganjke tik pod vrhom in bodoče bohotivke odstranimo, ko so približno 10 cm dolgi.
Prav tako odstranimo poganjke tik pod voditeljico ogrodnih vej; te zato ne krajšamo. Nekatere sorte sliv in češpelj rodijo na daljših rodnih šibah (npr. japonske in ameriške sorte). Na majskih kiticah in rozetah razvijejo slabe plodove. Z rezjo moramo spodbujati rast enoletnih rodnih šib. Za njihovo rast je pomembna dobra osvetlitev, zato moramo opraviti letno rez. Druge sorte (npr. ruth gerstetter, rodijo v glavnem na majskih kiticah in rozetah).
Krošnje imajo odprte, dovolj osvetljene. Pri rezi pazimo, do ogrodne veje ne postanejo predolge, rodni les pa razredčimo in tako vzpodbujamo rast novih rodnih poganjkov.
Nekatere sorte (npr. domača češplja), pa rodijo na kratkih rodnih šibicah, ki izraščajo iz dveletnega lesa. Te sorte imajo ponavadi pokončno, gosto krošnjo. Z rezjo moramo doseči bolj odprto krošnjo, ki bo omogočila boljšo osvetlitev. Vrh lahko povsem izrežemo, stranske ogrodne veje pa odvajamo. Vse bohotivke odstranimo z letno rezjo, ko so priblitno 10 cm dolge. S tako rezjo vzpodbujamo rast ne preveč bujnih enoletnih poganjkov, na katerih se naslednje leto razvijejo kratki rodni poganjki.
Slive in češplje moramo redčiti, če želimo imeti vsako leto dober pridelek in bolj debele plodove.

REZ MARELIC

Sadike marelic se dobro obraščajo, zato tudi mlade marelice malo obrezujemo. Vzgajamo jih lahko v obliki zboljšane piramide. Ko so poganjki približno 10 cm dolgi, odstranimo prebujne poganjke, ki rastejo tik pod vrhom, in tiste, ki bi se utegnili razviti v bohotivke. Stranske ogrodne veje privežemo, da dobimo ustrezne kote izraščanja. Pogosto se zgodi, da poganjek, ki smo ga izbrali za vrh (voditeljico), ne raste dovoli bujno (lahko celo zakrni). V takem primeru izberemo primerni poganjek tik pod zakrnelim vrhom, da prevzema vlogo vrha.
Rodna drevesa marelic režemo v glavnem v času vegetacije. Z letno rezjo odstranimo vse bohotivke in konkurenčne poganjke na koncu vej in v vrhu krošnje, ki bi senčili notranjost krošnje in preprečili obraščanje ogrodnih vej z mladimi, rodnimi poganjki.
Vse rane takoj premažemo s cepilno smolo.

REZ BRESKEV, NEKTARIN

Mlada breskova drevesa že takoj po sajenju bujno rastejo. Ponavadi sadimo sadike, ki imajo predčasne poganjke. Te je priporočijivo skrajšati na čep (2-4 očesa, ne pa jih rezati na prstan), kajti poganjki breskve tik pri osnovi nimajo brstov, iz katerih bi pognali novi poganjki. Dobro razvite sadike se obrastejo v času vegetacije po celotni dolžini s stranskimi poganjki, zato vrha, če ni predolg ne krajšamo.
Med letom moramo obvezno opraviti letno rez. Z njo izrežemo poganjke, ki zrastejo tik pod voditeljico in bi najmočneje rastli. Zaradi lastnosti breskve, da je glavna in najbujnejša rast v vrhovih in na koncu ogrodnih vej, hitro pride do golitve spodnega dela vej in krošnje.
Z rezjo gornjih poganjkov vzpodbudimo rast spodnjih, ki oblikujejo ogrodje in preprečimo golitev spodnjega dela krošnje.
Prav tako na vrhovih ogrodnih vej med vegetacijo odstranimo vse močne poganjke. Breskev zarodi le v drugem letu po sajenju (roden je enoleten les, ki izrašča iz dveletnega).

Na poganjkih, ki jih bomo uporabili za ogrodne veje, potrgamo plodove, na tistih, ki jih ne rabimo za vzgojo, pa pustimo plodove (samo razredčimo jih). Pri rezi v času mirovanja izrežemo poganjke v zgornjem delu krošnje, ki jih ne bomo potrebovali, v spodnjem delu krošnje pa odvečne poganjke režemo na čep, da ohranimo dobro obraslost spodnjih delov krošnje in vej. Če so se na voditeljici (vrhu) razvili predčasni poganjki, jih zopet skrajšamo na čep.
Naslednje, tretje leto postopamo podobno.
Spodnje veje le normalno obremenimo s pridelkom, zgornji del krošnje pa doseže višino, ki naj jo ima drevo v polni rodnosti. Zopet ne smemo pozabiti rezati na čep pri zimski rezi, na letno rez (izrezovanje bujnih poganjkov v vrhovih vej in vrhnjem delu krošnje) in redčenje plodov.
V starejših nasadih breskev sta prevladujoči vzgojni obliki kotlasta in palmeta. V novih gostih nasadih pa vzgajamo breskve v obliki vitkega vretena.
Rez breskev v polni rodnosti!
Vemo, da večina breskev rodi na enoletnih poganjkih, ki izraščajo iz dveletnega lesa. Enoletni poganjki, ki izraščajo iz ogrodnih, starejših vej ali debla, so po navadi nerodni ali imajo malo, dobro razvitih cvetnih brstov. Pri obrezovanju pazimo, da pustimo samo nekaj rodnih šib, ki imajo lahko tudi pokončno lego. Ostale poganjke ali povsem izrežemo (v zgornjem delu ogrodne veje ali nosilca rodnega lesa) ali pa odrežemo na čep (v spodnjem delu veje ali nosilca rodnega lesa). Na ta način želimo čim več let obdržati notranjost krošnje dobro obraščeno z mladimi, enoletnimi poganjki in dobro osvetljeno. Če iz podaljška debla ali blizu osnove ogrodne veje oziroma nosilca rodnega lesa zraste bohotivka, jo skušamo uporabiti za nadomestilo na izrojeni ogrodni veji ali nosilcu rodnega lesa . Staro vejo odrežemo na kratek čep, da bi morda pognal kak poganjek (vendar je verjetnost precej majhna).

REZ MALIN IN ROBID

Maline in robide rodijo na enoletnih poganjkih, ki zrastejo iz koreninskega vratu ali korenin. Po obiranju se poganjek posuši. Režemo takoj po obiranju, in sicer tik pri tleh izrežemo vse rozge, ki so rodile.
Dvakrat rodne maline rodijo tudi na letošnjih poganjkih., teh po obiranju ne smemo izrezati, ker nam bodo rodili še nasledne leto.
Precej sort robid požene predčasne poganjke, ki jih je avgusta najbolje prikrajšati na 2 do 4 liste, hkrati odrežemo vrhove mladih poganjkov 2,5 do 3 m visoko.

REZ RIBEZA IN KOSMULJE

Čmi ribez sadimo nekoliko globije kot je bil sajen v drevesnici. Tako dobimo dovolj širok grm.
Sadimo dveletne sadike, ki jih porežemo tik pri zemlji.
Iz tako porezanega grma zraste veliko število novih poganjkov. Pustimo najmočnejše poganjke, vse slabotne pa izrežemo.
Naslednje leto pustimo 3-4 najlepše razvite in razporejene poganjke, ostale pa izrežemo. Prek leta izrastejo iz koreninskega vratu zopet novi števini poganjki. Pustimo 4 najlepše razvite in razporejene poganjke, ostale pa izrežemo v drugi polovici leta.
Tretje leto zopet pustimo 3-4 nove mlade poganjke, ostale pa izrežemo. Četrto leto izrežemo 3 ali 4 triletne poganjke, če so se le izrodili, in jih nadomestimo z novimi. Kadar so na teh poganjkih še vedno kvalitetni, dovolj dolgi enoletni poganjki, jih izrežemo šele naslednje leto.
Praviloma naj bi imel grm črnega ribeza 1/3 ali 1/4 enoletnega lesa, 1/3 ali 1/4 dveletnega lesa, 1/3 ali 1/4 triletnega lesa in 1/4 štiriletnega lesa pri zelo vitalnih grmih.
Rdeči ribez posadimo enako kot črni ribez. Za ogrodje grma pustimo 2-6 poganjkov, glede na vzgojo grma. Ogrodne veje pustimo 6-8 let, nato jih zamenjamo z mladimi. Dokler ne pričnemo s pomlajevanjem grma, moramo vsako leto izrezati vse poganjke, ki izraščajo iz tal.

Če želimo imeti debelejše plodove (jagode), potem daljše enoletne poganjke, ki izraščajo iz ogrodnih vej, krajšamo na samo nekaj brstov.
Podobno vzgajamo in režemo tudi kosmulje.

REZ OREHA

Sadike orehov naj bi imele čim manj poškodovan koreninski splet, da bi lahko le prvo leto po sajenju imele dovolj bujno rast.
Prvo leto po sajenju, le v času brstenja, odstranimo 2-3 brste tik pod vrhnjim brstom. S tem bomo vzpodbudili rast poganjkov iz nižje ležečih brstov. Brez te intervencije bi se razvili samo najvišje ležeči brsti.
Ko so poganjki dolgi približno 10 cm, odstranimo tiste, ki rastejo preblizu skupaj, in tako oblikujemo ogrodne veje, ki rastejo v dovolj veliki razdalji druga od druge. Naslednja leta postopamo podobno. Zimska rez naj bo minimalna (odrežemo le prebujen vrh do nižje ležedega šibkeje rastočega poganjka).
Za rez orehov velja pravilo, da se izogibamo rezi starejših vej. Če le moramo rezati, potem rano obvezno zamažemo s cepilno smolo.

REZ LESKE

Lesko vzgajamo v obliki grma ali v obliki kotla s kratkim, približno 30 cm visokim deblom.
Leskova sadika mora imeti dobro razvit koreninski splet (zato sadimo dve ali triletne sadike). Sadimo jeseni, izjemoma spomladi.
Poganikov ne krajšamo.
Naslednje leto izberemo 3-4 najlepše razporejene in razvite poganjke, ostale izrežemo.
Poleti izrežemo 2-3 poganjke, ko so 10-15 cm dolgi in so razvijejo tik pod vrhom ogrodnih vej, da vzpodbudimo obraščanje v spodnjem delu vej. Vse izrastke, ki izraščajo iz tal, porežemo ali potrgamo, ko so le zeleni in sočni.
Naslednja leta postopamo enako. Grm more imeti dovoij svetlobe, da se razvije kvaliteten rodni les. Na rodnih, že razvitih grmih odvajamo vrhove, če pride svetloba v vse dele grma in omogoči rast onoletnih, več kot 15 cm dolgih, rodnih poganjkov.
Po 15-20 letu začnemo grme pomlajevati.
lz tal vzgojimo 3-4 lepo razvite poganjke, ki jih 3-4 leta vzgajamo skupaj z vsemi ogrodnimi vejami, potem pa začnemo postopoma zamenjevati ogrodne veje. Če bi zamenjali vse ogrodne veje hkrati, bi pridelek zmanjšali.

REZ POZEBLIH DREVES

Zaradi zelo nizkih zimskih temperatur (-25 do – 30° C)in vmesnih otoplitev lahko pride do hudih poškodb sadnega drevja.  Na deblu in ogrodnih vejah se pojavijo razpoke, lub dobi nenaravno rdečkasto barvo in odstopa od lesa.
Zelo pozebla drevesa odženejo poganjke tik pri tleh (iz podlage),  kjer sta jih varovala zemlja in sneg.  Ostali del drevesa je popolnoma pozebel in ne ozeleni.  Nekoliko manj pozebla drevesa odženejo poganjke iz debla nad in pod cepljenim mestom.  V krošnji ozelenijo le posamezne veje.  Nekatera drevesa pa slabo rastejo, listi so nenormalno, bledo zelene ali rdečkaste barve.  Tako prizadeta drevesa propadajo v avgustu ali pa se posušijo naslednje leto med vegetacijo.

Spomladi takoj po pozebi, poškodovanih dreves ne smemo obrezati. Če jih močno obrežemo , se praviloma posušijo. Če pri neobrezanih drevesih iz debla nad cepljenim mestom zrastejo poganjki, jih pustimo in privežemo od deblo, najvišje ležečega pa upognemo pod kotom 45°. Naslednje pomlad odrežemo drevo do poševno ležečega poganjka. Rano moramo zamazati s cepilno smolo. Na poševno rastočem poganjku bomo že naslesdnje leto pridelali nekaj plodov. Spodnji pokončno rastoč poganjek pa vzgajamo v enako vzgojno obliko , kot je bila pred pozebo. Po 3 letu odrežemo do pokonci rastočega poganjka.

Tako smo hitreje nadomestili izgubljena drevesa v nasadu.  Tak ukrep je umesten samo za mlada drevesa (do 10. leta starosti).  Poškodbam zaradi nizkih zimskih temperatur se lahko delno izognemo, če vemo, da so bolj občutijiva tista drevesa, ki rastejo v premokrih tleh, ki so preveč ali premalo gnojena, ki so preveč rodila v letu pred pozebo (niso bila redčena), ki so bila že jeseni obrezana in tista, ki imajo oster kot izraščanja ogrodnih vej iz debla.

POMLAJEVANJE STARIH DREVES

V mnogih manjših, starejših nasadih okoli gospodarskih poslopij rastejo velika drevesa, ki počasi odmirajo.  Zaradi visoke krošnje jih težko oskrbujemo. Visoka drevesa težko škropimo in obiramo, zato je zaželeno, da krošnjo znižamo.
Odžagamo vrh in stranske ogrodne veje odvedemo na položnejše veje. Kadar spodnje veje že odmirajo, jih spodrežemo na bolj pokončno rastočo vejo ali poganjek.  Drevesom dobro pognojimo.  Pravimo, da smo jih začeli pomlajevati.


Med letom zraste veliko število mladih bujnih poganjkov, odvečne lahko odrežemo že med letom.  Naslednje leto odrežemo vse pregoste poganjke, ostale privežemo v bolj položno lego ).  Na njih se začnejo razvijati rodni brsti.

V drugem letu po pomladitvi je rast še vedno bujna, zato izrezujemo odvečne poganjke že med letom.  Spomladi po tretjem letu po pomladitvi izrežemo odvečne poganjke in privežemo odbrane poganjke v položno lego.  Ogrodne veje, ki so ostale, so že lepo obraščene z mladim dveletnim lesom.
Drevo začne na tem lesu roditi.  Rast novih poganjkov je nekoliko manjša.  Po četrtem oziroma petem letu dobimo že na novo oblikovano in znižano krošnjo.  Tako drevo je mnogo lažje škropiti, obirati in obrezovati.  Prav tako se izboljša kakovost plodov in poveča rodnost.

© VIP trade. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Ta spletna stran za svoje pravilno delovanje uporablja piškotke.Ti piškotki ne shranjujejo osebnih podatkov.Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

Več informacij
×
Politika piškotkov za spletno mesto VIP trade

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, ki jih strežnik pošlje uporabnikovemu brskalniku med pregledovanjem spletne strani. Prejeti piškotek se nato namesti na napravo (računalnik, tablica, pametni telefon), s katero brskamo po spletni strani.

Spletne strani uporabljajo različne tipe piškotkov.

  1. Spletna stran uporablja piškotke, ki so nujni za osnovno delovanje strani in med drugim omogoča uporabniku dodajanje izdelka v košarico, prehod na zaključek nakupa itd.
  2. Spletna stran uporablja piškotke za zbiranje informacij o uporabi strani. Ti piškotki za sledenje omogočajo analizo obiskov in pregledane vsebine. Ti piškotki so anonimni in ne omogočajo sledenja specifično identificiranih uporabnikov.
  3. Spletna stran uporablja piškotke, ki omogočajo anaonimno sledenje informacij. Ti piškotki za oglaševanje so v uporabi za prilagoditev našega oglaševanja vašim potrebam.

Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite s klikom na povezavo v nogi te strani.

Vaše nastavitve

Ti piškotki so vedna omogočeni in so nujni za osnovno delovanje spletne strani. Torej piškotki, ki si vas zapominjo, da boste lahko nemoteno brskali po spletnih straneh. V to skupino sodijo piškotki, ki so uporabljeni za to, da si spletno mesto zapomni vaš vnos v spletne obrazce, nakupovalno košarico ipd. Obvezni so, saj, med drugim, zagotavljajo varnost in tako preprečujejo zlorabe sistemov.

Ti analitični piškotki nam omogočajo, da z uporabo anonimnega sledenja izboljšamo funkcionalnost strani. Prav tako nam omogočajo, da lažje identificiramo produkte, ki bi bili za vas zanimivi. V nekaterih primerih je prednost teh piškotkov izboljšanje hitrosti za obdelovanje vaših zahtev, zaznavanje in shranjevanje vaših nastavitev ter pomoč pri povezavi s socialnimi omrežji.Če teh piškotkov ne izberete, so rezultat lahko slabša priporočila in počasnejše delovanje spletnega mesta. Prav tako bo otežena povezava s socialnimi omrežji, kot so Facebook, Twitter, Google+ ipd.

Ti piškotki zbirajo informacije, s katerimi prilagodimo oglaševanje vašemu okusu, preferencam in željam. Te podatke uporablja tako naša spletna stran kot tudi partnerske in druge spletne strani. Zbrani podatki so anonimni in ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov, ki ste jih morda delili z nami. Če teh piškotkov ne boste izbrali, bodo morda oglasi, ki jim boste izpostavljeni, manj primerni za vas.