Še 200,00 € do brezplačne dostave!

NAJPRIMERNEJŠI ČAS ZA SAJENJE

Za sadno drevje z t.i. golo korenino lahko (puljene sadike) je najbolj primeren čas sajenja je poz­no jeseni, ko sadike v drugi polovici oktobra izkopljemo v drevesnici. Pri izko­pu se delno poškoduje koreninski sistem, zato je dobro, da takšno rastlino čimprej posadimo, saj se korenine od jeseni do spomladi že delno obnovijo. Vzpostavi se stik med koreni­nami in tlemi.

Takšne rastline ne trpijo suše, korenine zrastejo prek zime in sadi­ke začnejo spomladi veliko bolje rasti (pogosto pridobimo celo rastno dobo). Če sadike skladiščimo tako da jih ne zasujemo v zemljo, so izpostavljene stresnim razmeram, kar pomeni, da porabljajo nadomestno hrano. Posebno koščičarji so zelo občutljivi. Sadike marelice, breskve in češnje, posajene šele aprila ali maja, kar je zelo poz­no, pogosto ne odženejo ali pa le navidezno vzbrstijo iz zalog, nato pa se posušijo, zato je, če dalj časa ne sadimo, sadike obvezno zasuti v zemljo.

Če sadimo spomladi, moramo obvezno zalivati, včasih celo večkrat. Kadar je jese­ni vreme tako neugodno (veliko dežja, sneg), da sadik ne moremo pravočasno po­sadili, sajenje prestavimo na februar ali marec - sadimo torej, takoj ko vremenske razmere to dopuščajo.

Sadike v loncu lahko presajamo čez celo leto, sajenja se izogibamo le v vročih poletnih mesecih in seveda pozimi ko je zemlja zmrznjena

IZBIRA SADIK

Uspeh sajenja je precej odvisen od sadilne­ga materiala. Sorta in podlaga sadike mo­rata biti označeni na etiketi, ki jo spravi­mo, da bomo vedeli, katero sorto smo posadili in na kateri podlagi je cepljena. Še boljše je, če si naredimo skico, na kateri označimo, kje smo posadili sadno drevje, katere sorte so in katere podlage.

Prvorazredna sadika mora imeti zdravo in lepo ravno deblo z dobro razvitmi brsti in dozorelim lesom.
Če hočemo s sadnim drevjem uspeti, sadi­mo le prvorazredne sadike. Čim bolj inten­zivno se nameravamo ukvarjati s sadjar­stvom, tem bolj kritični moramo biti do sadik. Prvorazredna sadika jablane katego­rije mora izpolnjevati naslednje zah­teve:

  • Biti visoka vsaj 110 cm,
  • 5 cm nad cepljenim mestom mora imeti deblo vsaj 1 cm premera,
  • sadike sort, ki se dobro obraščajo (jona­gold) , morajo imeti v višini nad 40 cm vsaj tri poganjke, daljše od 20cm,
  • podlaga s podzemnim in nadzemnim de­lom mora meriti najmanj 30 cm,
  • cepljeno mesto mora biti vsaj 15 cm nad zemljo,
  • sadika mora biti lepo in ravno raščena,
  • korenine morajo biti zdrave, lepe, gosto raščene in nikakor ne polomljene.
  • Enolet­ne sadike naj imajo vsaj tri korenine daljše od 15 cm in čimveč drobnih koreninic,
  • pa­zimo, da korenine niso okužene z rakom, ušmi ali kaparjem.

PREVOZ SADIK

Sadike v drevesnicah izkopavajo že jeseni. Zato je najboljše, da jih čimprej kupimo. Pazimo, da se sadike med prevozom iz drevesnice mehanično ne poškodujejo, ne izsušijo, ne zaduše in da niso izpostavljene previsokim ali prenizkim temperaturam. Korenine so dosti občutljivejše za nizke temperature kot nadzemni deli. Zato jih pred prevozom dobro zavarujemo z žakljevi­no ter prevežemo.

SHRANJEVANJE SADIK

Če sadike takoj ne posadimo na stalen pro­stor, jih zakopljemo na varno mesto v vrtu, kjer ni podtalne vode, miši, voluharja ali zajca. Sadike polagamo v izkopan jarek drugo poleg druge in jih sproti zasipavamo z zemljo, tako, da med sadikami ni prazne­ga prostora.
Če je v vrtu voluhar, do saje­nja sadike zavarujemo tako, da v jamo položimo mrežo in vanjo polagamo sadike. Te lahko spravimo tudi v vlažen pesek v hladni kleti. Nikakor pa jih ne smemo skladišči ti v istem prostoru, kot je ozimni­ca. Sadike se namreč zadušijo zaradi diha­nja sadja.
Pred sajenjem sadike ponovno pregleda­mo. Korenine pustimo čim daljše, poreže­mo le poškodovane ali polomljene. Nekaj ur pred sajenjem jih lahko (po potrebi) namočimo v mešanico ilovice in vode, da se osvežijo in da se zemlja ob sajenju bolje oprime korenin.

SAJENJE SADIK

Sadilne jame izkopjemo čimprej. Zelo dobro je, ča lahko pustimo odprte vsaj mesec dni  in jo zasujemo 2-3 tedne pred predvidenim sajenjem. Tako ima zemlja čas, da se v jami posede, preden sadiko posadimo. To pomeni, da moramo pričeti s kopanjem jam sredi aseptembra, nato jih pustimo do sredi oktobra odprte. Običajno sadimo nekje v začetku novembra. Če nas vreme prehiti in ne moremo sadik posaditi v jeseni, tako pripravljena jama počaka do spomladanskega sajenja.

Velikost sadilne jame je odvisna predvsem od bujnosti podlage in sadne vrste. Pri jab­lani na šibki podlagi naj bo jama globoka 30-50 centimetrov in široka do enega me­tra. Pri orehu naj bo jama globoka 40-60 centimetrov in široka vsaj 1,5 metra.
Obliko jame si označimo na zemljišču, izkopljemo vrhnjo plast (ornica) debeline 20 centimetrov, ki je mikrobiološko najbolj aktivna in vsebuje največ hranil ter or­ganske snovi, in jo damo na eno stran. Drugo plast, približno 20-30 centimetrov zemlje (mrtvica), izkopljemo in damo na drugi kup. Dno jame nato dobro prerah­ljamo.
Sadiko pred sajenjem predhodno pripravimo, obrežemo morebitne poškodovane korenine in polomljene predčasne poganjke ter korenine pomočimo v kalež (zmes zemlje in vode). V sredini na dnu jame naredimo stožec iz komposta ali vrhnje plasti zemlje ter nanj postavimo sadiko. Deset centimetrov stran od sadike postavimo oporo (kol). Korenine enakomerno razporedimo in jih prekrijemo s približno petimi centimetri zemlje. Ob robu sadilne jame lahko potrosimo NPK-gnojilo 5-20-30 ali 6-18-36 (največ 0,5 kilograma na sadiko), gnojilo ne sme priti v stik s koreninam! Nato sadilno jamo do vrha napolnimo z zemljo. Ko so korenine prekrite z zemljo, lahko v krogu naložimo hlevski gnoj in ga nato prekrijemo s tenko plastjo zemlje tako, da v smeri proti sadiki naredi­mo rahel padec, da se voda steka k njej. Sadiko narahlo privežemo h kolu. Vsepo­vsod, kamor rad zaide voluhar, in pri sadnih vrstah, ki voluharju teknejo, moramo sadike saditi v mrežo.

SAJENJE V MREŽO

Skopljemo jamo, prerahljamo dno, na sredino jame posta­vimo mrežo, tako da je vsaj deset centimetrov nad ravnino tal. Potem naredimo v mreži stožec iz boljše zemlje in nadaljujemo popolnoma enako kot v prejšnjem pri­meru. Mrežo na koncu zadrgnemo (da voluhar ne more priti v notranjost mreže z vrha), vendar moramo pri sadiki paziti, da jo vsako leto na novo malo zrahljamo. Lahko pa ves čas štrli iz zemlje - voluhar je znan kot slab plezalec in ne prepleza desetcentimetrske mreže vendar problem nastanej, če rob mreže pri oko­pavanju ali ob krošnji potlačimo. Potem ni več nobene zaščite in ima voluhar prosto pot. Po sajenju sadiko zalijemo.

GLOBINA SAJENJA

Posebno pozornost pri sajenju moramo nameniti globini sajenja. Najbolje je da sadiko sadimo do iste globine, kot je bila sajena v drevesnici, kar lahko ugotovimo po barvi lubja. Če razlike barvi lubja ni mogoče ugotoviti potem sadiko zasujemo 5-10 cm čez zadnjo korenino.

Pri sajenju moramo paziti, da sadik ne posadimo pregloboko, ker se takšna dre­vesa osamosvojijo in bujno rastejo (iz cepljenega dela poženejo korenine), Tako se izniči učinek šibke podlage. Najbolje je, da sadike posadimo na enako globino, kot so bile posajene v drevesnici. Pri tem moramo upoštevati, da se zemlja okoli sadike nekoliko posede. Po sajenju mora biti cepljeno mesto vsaj deset centime­trov nad tlemi. Nekoliko globlje, kot je rasel v drevesnici, posadimo le ribez, ker se tako grm bolj razraste.

Pred sajenjem je treba prikrajšati poškodovane korenine, da se lepše razvijejo. Pri­poročljivo jih je pomočiti v kalež, ki je sestavljen iz zemlje in vode. Tako se korenine močneje oprimejo prsti.

SAJENJE - SPLOŠNO

Za uspešno rast moramo upoštevati okoljske dejavnike, vendar pa lah­ko z raznimi pripomočki zmanjšamo njihov vpliv. Spomladansko pozebo lahko preprečimo preprosto s prekrivanjem sadnih rastlin v času nevarnosti nizkih tem­peratur, tla lahko zakisamo z dodajanjem večje količine kisle šote, izkoristimo lah­ko bližino zidu in smeri neba tako, da sadne rastline, ki potrebujejo več toplote, sadimo na južno ali jugovzhodno stran ob hiši ali pa na severno stran, če to zahte­va sadna vrsta.

Ljubitelji pri zasaditvi vrta pogosto naredijo številne napake. Njihova želja po zasa­ditvi čimvečjega števila sadnih vrst in sort ponavadi pripelje do tega, da sadike že pri sajenju nimajo pravega prostora, kaj šele takrat, ko se do konca razvijejo vsi nadzemni deli. Krošnje se medsebojno senčijo, odmirajo in tako v vrtovih pogosto pridelujemo predvsem liste ter le izjemoma plodove. Vsi ljubitelji, ki še nimajo do­volj izkušenj, naj se posvetujejo ali dodatno poučijo o tem, katere sadne vrste po­saditi v vrtu in kakšne podlage uporabiti v ta namen.

Vsako sadno drevo, cepljeno na določeno podlago in gojeno v določeni obliki, potrebuje svoj življenjski prostor. Jablana na šibki podlagi M 9 potrebuje vsaj 3-3,5 kvadratnega metra, hruška na kutini štiri ali pet kvadratnih metrov, breskev na sejaneu od štiri do osem, češnja na sejaneu petnajst, na šibki podlagi gizela 5 osem; leska, gojena kot grm, petnajst, grm ribeza tri, oljka od dvanajst do petnajst, normalno razvito drevo oreha in ko­stanja pa celo 100 kvadratnih metrov. Poleg življenjskega prostora moramo upo­števati tudi opraševalne odnose in čas cvetenja posameznih sort. Sadne vrste in tudi posamezne sorte sadimo po več različnih skupaj (bloki), predvsem zaradi lažjega varstva pred boleznimi in škodljivci.

Zemljišča v vrtu ne pripravljamo posebej, ampak skopljemo in pripravimo sadilne jame. Analize tal glede na makro- in mikro elemente ponavadi ne delamo, ampak lahko s prisotnostjo nekaterih rastlin, ki rastejo tam, sklepamo, kakšna so tla. Veliko šašev in preslic pomeni izrazito kisla tla, koprive pa rastejo samo na zelo dobrih, z organsko snovjo bogato založenih tleh.
Ostanki gradbenih materialov v vrtu, predvsem apna, lahko zelo slabo vplivajo na kakovost tal- na takšnem zem­ljišču se bodo namreč vedno pojavljale kloroze in nikoli ne bomo dosegli želenih rezultatov. Če imamo v vrtu z apnom onesnažena tla, jih je najbolje do globine 50 centimetrov zamenjati z drugimi.

V vrtu je treba tudi kolobariti. Jagod vsaj štiri ali pet let ne sadimo na isto mesto. Tudi robid, malin in drugih rastlin ne posadi­mo na isto mesto, ampak zanje najdemo prostor na drugem koncu vrta. Jablano, breskev, hruško in slivo lahko sadimo na isto mesto, vendar moramo uporabiti drugo podlago. Če je le mogoče, skopljemo novo sadilno jamo vsaj kakšen meter stran od mesta, kjer smo izkopali panj propadlega drevesa.

ZAVARUJMO PRED DIVJADJO

Če nasad ali vrt ni ograjen ali če obstaja možnost, da pride do novo posajenih dre­ves zajec ali srna, jih moramo po sajenju zaščititi. Drevesa lahko ovijemo s koruzni­co ali papirjem, obdamo jih z mrežo ali pa jih že jeseni premažemo s posebnimi sred­stvi (odvračali), kot so arbopin, cervakol, kemakol, ali aromit. Zajca premo­timo tudi tako, da okoli nasada namečemo porezano vejevje sadnega drevja, ki ga po­tem gloda. Če vejevje zamete sneg, ga dvig­nemo na površino ali nastavimo novo.

Srne delajo škodo z objedanjem brstov, srnjaki pa gulijo debla z rogovjem. Uspešno od­vračalo za srne so človeški lasje, ki jih damo v gosto mrežo in obesimo na drevo ali kol v višini 1,5 m. V večjih nasadih lahko obesimo lase ob robovih nasada. Po 4 do 6 tednih, glede na vreme, lase zame­njamo.

© VIP trade. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Ta spletna stran za svoje pravilno delovanje uporablja piškotke.Ti piškotki ne shranjujejo osebnih podatkov.Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

Več informacij
×
Politika piškotkov za spletno mesto VIP trade

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, ki jih strežnik pošlje uporabnikovemu brskalniku med pregledovanjem spletne strani. Prejeti piškotek se nato namesti na napravo (računalnik, tablica, pametni telefon), s katero brskamo po spletni strani.

Spletne strani uporabljajo različne tipe piškotkov.

  1. Spletna stran uporablja piškotke, ki so nujni za osnovno delovanje strani in med drugim omogoča uporabniku dodajanje izdelka v košarico, prehod na zaključek nakupa itd.
  2. Spletna stran uporablja piškotke za zbiranje informacij o uporabi strani. Ti piškotki za sledenje omogočajo analizo obiskov in pregledane vsebine. Ti piškotki so anonimni in ne omogočajo sledenja specifično identificiranih uporabnikov.
  3. Spletna stran uporablja piškotke, ki omogočajo anaonimno sledenje informacij. Ti piškotki za oglaševanje so v uporabi za prilagoditev našega oglaševanja vašim potrebam.

Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite s klikom na povezavo v nogi te strani.

Vaše nastavitve

Ti piškotki so vedna omogočeni in so nujni za osnovno delovanje spletne strani. Torej piškotki, ki si vas zapominjo, da boste lahko nemoteno brskali po spletnih straneh. V to skupino sodijo piškotki, ki so uporabljeni za to, da si spletno mesto zapomni vaš vnos v spletne obrazce, nakupovalno košarico ipd. Obvezni so, saj, med drugim, zagotavljajo varnost in tako preprečujejo zlorabe sistemov.

Ti analitični piškotki nam omogočajo, da z uporabo anonimnega sledenja izboljšamo funkcionalnost strani. Prav tako nam omogočajo, da lažje identificiramo produkte, ki bi bili za vas zanimivi. V nekaterih primerih je prednost teh piškotkov izboljšanje hitrosti za obdelovanje vaših zahtev, zaznavanje in shranjevanje vaših nastavitev ter pomoč pri povezavi s socialnimi omrežji.Če teh piškotkov ne boste izbrali, se to lahko odraža v slabše oblikovanih priporočilih in počasnejšem delovanju spletne strani. Prav tako bo otežena povezava s socialnimi omrežji, kot so Facebook, Twitter, Google+ ipd.

Ti piškotki zbirajo informacije, s katerimi prilagodimo oglaševanje vašemu okusu, preferencam in željam. Te podatke uporablja tako naša spletna stran kot tudi partnerske in druge spletne strani. Zbrani podatki so anonimni in ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov, ki ste jih morda delili z nami. Če teh piškotkov ne boste izbrali, bodo morda oglasi, ki jim boste izpostavljeni, manj primerni za vas.