NAJPRIMERNEJŠI ČAS ZA SAJENJE

Za sadno drevje z t.i. golo korenino lahko (puljene sadike) je najbolj primeren čas sajenja je poz­no jeseni, ko sadike v drugi polovici oktobra izkopljemo v drevesnici. Pri izko­pu se delno poškoduje koreninski sistem, zato je dobro, da takšno rastlino čimprej posadimo, saj se korenine od jeseni do spomladi že delno obnovijo. Vzpostavi se stik med koreni­nami in tlemi.

Takšne rastline ne trpijo suše, korenine zrastejo prek zime in sadi­ke začnejo spomladi veliko bolje rasti (pogosto pridobimo celo rastno dobo). Če sadike skladiščimo tako da jih ne zasujemo v zemljo, so izpostavljene stresnim razmeram, kar pomeni, da porabljajo nadomestno hrano. Posebno koščičarji so zelo občutljivi. Sadike marelice, breskve in češnje, posajene šele aprila ali maja, kar je zelo poz­no, pogosto ne odženejo ali pa le navidezno vzbrstijo iz zalog, nato pa se posušijo, zato je, če dalj časa ne sadimo, sadike obvezno zasuti v zemljo.

Če sadimo spomladi, moramo obvezno zalivati, včasih celo večkrat. Kadar je jese­ni vreme tako neugodno (veliko dežja, sneg), da sadik ne moremo pravočasno po­sadili, sajenje prestavimo na februar ali marec - sadimo torej, takoj ko vremenske razmere to dopuščajo.

Sadike v loncu lahko presajamo čez celo leto, sajenja se izogibamo le v vročih poletnih mesecih in seveda pozimi ko je zemlja zmrznjena

IZBIRA SADIK

Uspeh sajenja je precej odvisen od sadilne­ga materiala. Sorta in podlaga sadike mo­rata biti označeni na etiketi, ki jo spravi­mo, da bomo vedeli, katero sorto smo posadili in na kateri podlagi je cepljena. Še boljše je, če si naredimo skico, na kateri označimo, kje smo posadili sadno drevje, katere sorte so in katere podlage.

Prvorazredna sadika mora imeti zdravo in lepo ravno deblo z dobro razvitmi brsti in dozorelim lesom.
Če hočemo s sadnim drevjem uspeti, sadi­mo le prvorazredne sadike. Čim bolj inten­zivno se nameravamo ukvarjati s sadjar­stvom, tem bolj kritični moramo biti do sadik. Prvorazredna sadika jablane katego­rije mora izpolnjevati naslednje zah­teve:

  • Biti visoka vsaj 110 cm,
  • 5 cm nad cepljenim mestom mora imeti deblo vsaj 1 cm premera,
  • sadike sort, ki se dobro obraščajo (jona­gold) , morajo imeti v višini nad 40 cm vsaj tri poganjke, daljše od 20cm,
  • podlaga s podzemnim in nadzemnim de­lom mora meriti najmanj 30 cm,
  • cepljeno mesto mora biti vsaj 15 cm nad zemljo,
  • sadika mora biti lepo in ravno raščena,
  • korenine morajo biti zdrave, lepe, gosto raščene in nikakor ne polomljene.
  • Enolet­ne sadike naj imajo vsaj tri korenine daljše od 15 cm in čimveč drobnih koreninic,
  • pa­zimo, da korenine niso okužene z rakom, ušmi ali kaparjem.

PREVOZ SADIK

Sadike v drevesnicah izkopavajo že jeseni. Zato je najboljše, da jih čimprej kupimo. Pazimo, da se sadike med prevozom iz drevesnice mehanično ne poškodujejo, ne izsušijo, ne zaduše in da niso izpostavljene previsokim ali prenizkim temperaturam. Korenine so dosti občutljivejše za nizke temperature kot nadzemni deli. Zato jih pred prevozom dobro zavarujemo z žakljevi­no ter prevežemo.

SHRANJEVANJE SADIK

Če sadike takoj ne posadimo na stalen pro­stor, jih zakopljemo na varno mesto v vrtu, kjer ni podtalne vode, miši, voluharja ali zajca. Sadike polagamo v izkopan jarek drugo poleg druge in jih sproti zasipavamo z zemljo, tako, da med sadikami ni prazne­ga prostora.
Če je v vrtu voluhar, do saje­nja sadike zavarujemo tako, da v jamo položimo mrežo in vanjo polagamo sadike. Te lahko spravimo tudi v vlažen pesek v hladni kleti. Nikakor pa jih ne smemo skladišči ti v istem prostoru, kot je ozimni­ca. Sadike se namreč zadušijo zaradi diha­nja sadja.
Pred sajenjem sadike ponovno pregleda­mo. Korenine pustimo čim daljše, poreže­mo le poškodovane ali polomljene. Nekaj ur pred sajenjem jih lahko (po potrebi) namočimo v mešanico ilovice in vode, da se osvežijo in da se zemlja ob sajenju bolje oprime korenin.

SAJENJE SADIK

Sadilne jame izkopjemo čimprej. Zelo dobro je, ča lahko pustimo odprte vsaj mesec dni  in jo zasujemo 2-3 tedne pred predvidenim sajenjem. Tako ima zemlja čas, da se v jami posede, preden sadiko posadimo. To pomeni, da moramo pričeti s kopanjem jam sredi aseptembra, nato jih pustimo do sredi oktobra odprte. Običajno sadimo nekje v začetku novembra. Če nas vreme prehiti in ne moremo sadik posaditi v jeseni, tako pripravljena jama počaka do spomladanskega sajenja.

Velikost sadilne jame je odvisna predvsem od bujnosti podlage in sadne vrste. Pri jab­lani na šibki podlagi naj bo jama globoka 30-50 centimetrov in široka do enega me­tra. Pri orehu naj bo jama globoka 40-60 centimetrov in široka vsaj 1,5 metra.
Obliko jame si označimo na zemljišču, izkopljemo vrhnjo plast (ornica) debeline 20 centimetrov, ki je mikrobiološko najbolj aktivna in vsebuje največ hranil ter or­ganske snovi, in jo damo na eno stran. Drugo plast, približno 20-30 centimetrov zemlje (mrtvica), izkopljemo in damo na drugi kup. Dno jame nato dobro prerah­ljamo.
Sadiko pred sajenjem predhodno pripravimo, obrežemo morebitne poškodovane korenine in polomljene predčasne poganjke ter korenine pomočimo v kalež (zmes zemlje in vode). V sredini na dnu jame naredimo stožec iz komposta ali vrhnje plasti zemlje ter nanj postavimo sadiko. Deset centimetrov stran od sadike postavimo oporo (kol). Korenine enakomerno razporedimo in jih prekrijemo s približno petimi centimetri zemlje. Ob robu sadilne jame lahko potrosimo NPK-gnojilo 5-20-30 ali 6-18-36 (največ 0,5 kilograma na sadiko), gnojilo ne sme priti v stik s koreninam! Nato sadilno jamo do vrha napolnimo z zemljo. Ko so korenine prekrite z zemljo, lahko v krogu naložimo hlevski gnoj in ga nato prekrijemo s tenko plastjo zemlje tako, da v smeri proti sadiki naredi­mo rahel padec, da se voda steka k njej. Sadiko narahlo privežemo h kolu. Vsepo­vsod, kamor rad zaide voluhar, in pri sadnih vrstah, ki voluharju teknejo, moramo sadike saditi v mrežo.

SAJENJE V MREŽO

Skopljemo jamo, prerahljamo dno, na sredino jame posta­vimo mrežo, tako da je vsaj deset centimetrov nad ravnino tal. Potem naredimo v mreži stožec iz boljše zemlje in nadaljujemo popolnoma enako kot v prejšnjem pri­meru. Mrežo na koncu zadrgnemo (da voluhar ne more priti v notranjost mreže z vrha), vendar moramo pri sadiki paziti, da jo vsako leto na novo malo zrahljamo. Lahko pa ves čas štrli iz zemlje - voluhar je znan kot slab plezalec in ne prepleza desetcentimetrske mreže vendar problem nastanej, če rob mreže pri oko­pavanju ali ob krošnji potlačimo. Potem ni več nobene zaščite in ima voluhar prosto pot. Po sajenju sadiko zalijemo.

GLOBINA SAJENJA

Posebno pozornost pri sajenju moramo nameniti globini sajenja. Najbolje je da sadiko sadimo do iste globine, kot je bila sajena v drevesnici, kar lahko ugotovimo po barvi lubja. Če razlike barvi lubja ni mogoče ugotoviti potem sadiko zasujemo 5-10 cm čez zadnjo korenino.

Pri sajenju moramo paziti, da sadik ne posadimo pregloboko, ker se takšna dre­vesa osamosvojijo in bujno rastejo (iz cepljenega dela poženejo korenine), Tako se izniči učinek šibke podlage. Najbolje je, da sadike posadimo na enako globino, kot so bile posajene v drevesnici. Pri tem moramo upoštevati, da se zemlja okoli sadike nekoliko posede. Po sajenju mora biti cepljeno mesto vsaj deset centime­trov nad tlemi. Nekoliko globlje, kot je rasel v drevesnici, posadimo le ribez, ker se tako grm bolj razraste.

Pred sajenjem je treba prikrajšati poškodovane korenine, da se lepše razvijejo. Pri­poročljivo jih je pomočiti v kalež, ki je sestavljen iz zemlje in vode. Tako se korenine močneje oprimejo prsti.

SAJENJE - SPLOŠNO

Za uspešno rast moramo upoštevati okoljske dejavnike, vendar pa lah­ko z raznimi pripomočki zmanjšamo njihov vpliv. Spomladansko pozebo lahko preprečimo preprosto s prekrivanjem sadnih rastlin v času nevarnosti nizkih tem­peratur, tla lahko zakisamo z dodajanjem večje količine kisle šote, izkoristimo lah­ko bližino zidu in smeri neba tako, da sadne rastline, ki potrebujejo več toplote, sadimo na južno ali jugovzhodno stran ob hiši ali pa na severno stran, če to zahte­va sadna vrsta.

Ljubitelji pri zasaditvi vrta pogosto naredijo številne napake. Njihova želja po zasa­ditvi čimvečjega števila sadnih vrst in sort ponavadi pripelje do tega, da sadike že pri sajenju nimajo pravega prostora, kaj šele takrat, ko se do konca razvijejo vsi nadzemni deli. Krošnje se medsebojno senčijo, odmirajo in tako v vrtovih pogosto pridelujemo predvsem liste ter le izjemoma plodove. Vsi ljubitelji, ki še nimajo do­volj izkušenj, naj se posvetujejo ali dodatno poučijo o tem, katere sadne vrste po­saditi v vrtu in kakšne podlage uporabiti v ta namen.

Vsako sadno drevo, cepljeno na določeno podlago in gojeno v določeni obliki, potrebuje svoj življenjski prostor. Jablana na šibki podlagi M 9 potrebuje vsaj 3-3,5 kvadratnega metra, hruška na kutini štiri ali pet kvadratnih metrov, breskev na sejaneu od štiri do osem, češnja na sejaneu petnajst, na šibki podlagi gizela 5 osem; leska, gojena kot grm, petnajst, grm ribeza tri, oljka od dvanajst do petnajst, normalno razvito drevo oreha in ko­stanja pa celo 100 kvadratnih metrov. Poleg življenjskega prostora moramo upo­števati tudi opraševalne odnose in čas cvetenja posameznih sort. Sadne vrste in tudi posamezne sorte sadimo po več različnih skupaj (bloki), predvsem zaradi lažjega varstva pred boleznimi in škodljivci.

Zemljišča v vrtu ne pripravljamo posebej, ampak skopljemo in pripravimo sadilne jame. Analize tal glede na makro- in mikro elemente ponavadi ne delamo, ampak lahko s prisotnostjo nekaterih rastlin, ki rastejo tam, sklepamo, kakšna so tla. Veliko šašev in preslic pomeni izrazito kisla tla, koprive pa rastejo samo na zelo dobrih, z organsko snovjo bogato založenih tleh.
Ostanki gradbenih materialov v vrtu, predvsem apna, lahko zelo slabo vplivajo na kakovost tal- na takšnem zem­ljišču se bodo namreč vedno pojavljale kloroze in nikoli ne bomo dosegli želenih rezultatov. Če imamo v vrtu z apnom onesnažena tla, jih je najbolje do globine 50 centimetrov zamenjati z drugimi.

V vrtu je treba tudi kolobariti. Jagod vsaj štiri ali pet let ne sadimo na isto mesto. Tudi robid, malin in drugih rastlin ne posadi­mo na isto mesto, ampak zanje najdemo prostor na drugem koncu vrta. Jablano, breskev, hruško in slivo lahko sadimo na isto mesto, vendar moramo uporabiti drugo podlago. Če je le mogoče, skopljemo novo sadilno jamo vsaj kakšen meter stran od mesta, kjer smo izkopali panj propadlega drevesa.

ZAVARUJMO PRED DIVJADJO

Če nasad ali vrt ni ograjen ali če obstaja možnost, da pride do novo posajenih dre­ves zajec ali srna, jih moramo po sajenju zaščititi. Drevesa lahko ovijemo s koruzni­co ali papirjem, obdamo jih z mrežo ali pa jih že jeseni premažemo s posebnimi sred­stvi (odvračali), kot so arbopin, cervakol, kemakol, ali aromit. Zajca premo­timo tudi tako, da okoli nasada namečemo porezano vejevje sadnega drevja, ki ga po­tem gloda. Če vejevje zamete sneg, ga dvig­nemo na površino ali nastavimo novo.

Srne delajo škodo z objedanjem brstov, srnjaki pa gulijo debla z rogovjem. Uspešno od­vračalo za srne so človeški lasje, ki jih damo v gosto mrežo in obesimo na drevo ali kol v višini 1,5 m. V večjih nasadih lahko obesimo lase ob robovih nasada. Po 4 do 6 tednih, glede na vreme, lase zame­njamo.

Na spletni strani VIP trade poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežji.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb POTRJUJEM. Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

Nastavitve piškotkov
×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu VIP trade
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavatitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnem mestu ali jih odstaniiti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnice velike večine sodobnih spletnih mest.